Švicarji so na referendumu s slabimi 62-imi odstotki zavrnili predlog o omejitvi priseljevanja iz držav Evropske unije oziroma o tem, da bi državljani določali število evropskih priseljencev. Švicarji so glasovali o predlogu Švicarske ljudske stranke, ki nasprotuje imigracijam, o prekinitvi sporazuma z Evropsko unijo o prostem pretoku ljudi iz leta 1999. Predlogu so nasprotovali sindikati in vlada, ki je opozarjala, da bi enostranska prekinitev tega sporazuma povzročila zamrznitev vseh ostalih dogovorov z Evropsko unijo. Na referendumu so tudi uvedli možnost plačanega dvotedenskega očetovskega dopusta, medtem ko so plačani 14-tedenski porodniški dopust uvedli že leta 2005. Do sedaj so bili namreč novopečeni očetje upravičeni le do enega dneva plačanega dopusta. S tesno večino 50,1 odstotka glasov pa so potrdili nakup novih bojnih letal v vrednosti 5,6 milijarde evrov, s katerimi poskuša vlada posodobiti floto vojaških letal. Šlo je za drugi referendum o nakupu vojaških letal v zadnjih letih; leta 2014 so volivci ravno tako zavrnili za polovico cenejši projekt modernizacije vojaškega letalstva.
Pogajanja med Sudanom in Združenimi državami Amerike o sudanskem priznanju Izraela so se končala - za zdaj neuspešno. Sudanski premier Abdala Hamdok je na novinarski konferenci zatrdil, da ne namerava normalizirati odnosov z Izraelom, kakor so jih Bahrajn in Združeni arabski emirati, v zameno za odstranitev z ameriškega seznama »držav, ki podpirajo terorizem«. Premier Hamdok namreč meni, da morata biti ti dve politični zadevi ločeni. Ker se Sudan nahaja na tem seznamu, mu je preprečen dostop do posojil iz tujine. Država trpi predvsem zaradi inflacije in padca vrednosti svoje valute. Združene države Amerike so Sudan vpisale na seznam terorističnih držav zaradi sumov, da je prejšnja vlada pod vodstvom Omarja Al Baširja, ki je bila lani odstavljena, podpirala Hamas in Hezbolah. Po poročanju New York Timesa je na teh pogajanjih Sudan tudi zavrnil ameriški predlog o finančni pomoči v višini 800 milijonov dolarjev v zameno za priznanje Izraela. Teh 800 milijonov naj bi skupaj plačali Združeni arabski emirati in Združene države Amerike, okrog 10 milijonov pa naj bi prispeval Izrael.
Ameriški predsednik Donald Trump je kot zamenjavo za sodnico vrhovnega sodišča Ruth Bader Ginsburg predlagal Amy Coney Barrett. Barrett je bila zadnja tri leta sodnica prizivnega sodišča v Chicagu, pred tem pa profesorica prava. Na sodišču je konsistentno odločala v skladu s konservativnimi stališči glede splava, Obamovega zdravstvenega zakona, svobode veroizpovedi in migrantske zakonodaje. Med drugim nasprotuje pravici do splava in homoseksualnim porokam, ki jih je v ZDA pred petimi leti omogočila prav odločitev vrhovnega sodišča. Republikanci, ki imajo večino v senatu, so že napovedali, da imajo potrebno število glasov za njeno potrditev, kar nameravajo izvesti pred novembrskimi volitvami. Medtem jih opozicijski demokrati le nemočno pozivajo, naj upoštevajo lastno pravilo glede nominiranja sodnikov v volilnem letu iz leta 2016. Takrat so republikanci ovirali postopek nominacije kandidata, ki ga je predlagal predsednik Barack Obama, Merricka Garlanda na podlagi nove republikanske ideje, da se vrhovnega sodnika v volilnem letu ne imenuje oziroma da ga imenuje šele novoizvoljen senat. Donald Trump je v svojem mandatu že imenoval dva sodnika vrhovnega sodišča in s tem zagotovil trenutno razmerje 5 : 3 med konservativnimi in liberalnimi sodniki.
New York Times je objavil članek o davčnih poročilih, ki jih je Donald Trump zadnji dve desetletji pošiljal davčni upravi, a jih leta 2016 ni razkril javnosti, kot je običajno in kot je storil vsak prejšnji predsedniški kandidat. Poročila kažejo, da je v preteklosti plačal nično ali pa zelo majhno dohodnino: v letu 2016/2017 je na primer plačal 640 evrov. Tako majhno dohodnino je plačeval, ker - tako je vsaj zatrdil davčni upravi - so njegova podjetja izgubila ogromno denarja. Ameriški predsednik ima 360 milijonov evrov dolga, poleg tega pa davčna uprava preiskuje, ali je bila 62, 5 milijonov evrov vredna davčna olajšava upravičena. Če bo preiskava pokazala, da ni bila, bo upravi dolžan več kot 85 milijonov evrov.
V nedeljo zjutraj so izbruhnili spopadi med Azerbajdžanom in Armenijo v provinci Gorski Karabah, ki je znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, vendar je mednarodno nepriznana država, v kateri živijo armenci, pod velikim političnim vplivom Armenije. Njen status sproža občasne spore vse od leta 1994, ko sta državi dosegli premirje in trenutno ureditev v provinci. Armenija je Azerbajdžan obtožila napadov na civiliste in prestolnico Gorskega Karabaha Stepanakert, Azerbejdžan pa Armenijo obmejnih napadov. Podobno se državi obtožujeta že od prekinitve spopadov leta 1994, vendar gre tokrat za najhujše spopade od aprila 2016, ko je umrlo več kot 200 ljudi.
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je sedaj razglasil, da je Gorski Karabah njihov, in uvedel vojaško oblast ter policijsko uro v večjih mestih. Armenija in Gorski Karabah pa sta razglasila vojaško mobilizacijo prebivalstva in vojno stanje. Turški predsednik Recep Tajip Erdoğan je poudaril svojo podporo Azerbajdžanu, Evropska unija, Združeni narodi in Združene države Amerike pa so pozvali k prekinitvi spopadov in nadaljevanju pogajanj.
Slovenska vlada je sprejela spremembe pravil glede prehajanja mej. Seznam zelenih in rdečih držav je prilagodila evropskim višjim standardom, kar je posledično zmanjšalo število zelenih držav. Brez odrejene karantene je vstop v Slovenijo med drugim mogoč s Cipra, Poljske, Finske, iz Latvije in Srbije. Vstop brez karantene ali negativnega testa je sedaj mogoč tudi iz vseh držav znotraj šengenskega območja, tudi tistih na oranžnem seznamu.Še vedno pa potrebujejo odločbo vsi državljani držav zunaj EU, ki so na oranžnem seznamu, in vsi prebivalci iz držav na rdečem seznamu. Vlada je po novem tudi razdelila dele tujih držav po barvah glede na okuženost. Avstrija in Madžarska sta tako na oranžnem seznamu, Dunaj in Budimpešta pa na rdečem.
