Egiptovske oblasti so zasegle kontejnersko ladjo Ever Given, ki je pred kratkim nasedla v sueškem prekopu in ga en teden blokirala. Upravitelj kanala od lastnikov ladje zahteva povračilo izgube dobička v višini 754 milijonov evrov, nakar bo ladja izpuščena. V vsoto so vračunane tudi izgube podjetij, katerih ladje so bile ujete v kanalu, in stroške njihovega vzdrževanja med časom čakanja. Ever Given je sicer v lasti japonskega podjetja Shoei Kisen Kaisha, registrirana je v Panami, z njo upravlja nemško podjetje BSM, njene storitve pa najema tajvanska firma Evergreen Marine.
Predsednik Irana Hasan Rohani je v odgovor na napad na obrat za bogatenje urana v Natancu napovedal, da bo Iran začel v manjših količinah proizvajati 60-odstotno obogateni uran. Poleg tega je zagotovil, da pri tem ne gre za prizadevanja za izgradnjo jedrskega orožja, za kar je sicer potreben vsaj 90-odstotno obogaten uran, temveč bi izotope koristili v medicinske namene. Obrat v Natancu je v nedeljo zajel izpad elektrike, kar so v Iranu označili za izraelski »jedrski terorizem«. V luči pogajanj o oživitvi jedrskega sporazuma med Iranom, Nemčijo in petimi članicami varnostnega sveta ZN so ZDA napoved Irana označile za provokativno. Kljub pozitivnim signalom z Dunaja, kjer pogajanja potekajo, pa je situacija zaenkrat takšna, da Iran prenehanje bogatenja urana pogojuje z dvigom vseh sankcij ZDA nad iranskimi posamezniki in podjetji. Medtem je EU na črni seznam uvrstila dodatnih osem posameznikov iz Irana. Poslanci so s 46 glasovi za in 31 proti sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022. Tokratna utemeljitev ne govori o obrambi države, temveč naj bi bil referendum po ustavi nedopusten, ker naj bi bilo od zakona odvisno neposredno izvrševanje proračuna. S tem se ne strinja Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, po mnenju katere sklep o nedopustnosti referenduma ni bil ustrezno utemeljen. Novela omogoča, da ministrstvo za obrambo specifično za namene investicij v slovensko vojsko sprejema obveznosti v breme proračuna v prihodnjih letih ne glede na omejitve, ki so sicer v zakonu predvidene. Po mnenju opozicijskih strank gre tako za obvod odločitve ustavnega sodišča, ki je v januarju ustavilo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko do presoje o morebitnem neskladju dotičnega zakona z ustavo. Višje sodišče je razveljavilo pogojno obsodbo okrajnega sodišča zoper nekdanjega predsednika in kasneje direktorja Študentske organizacije Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, Sebastjana Kokla. Obsodba se nanaša na dejanje iz leta 2012, ko je Kokl policistom izročil kopijo neveljavnega statuta ŠOUP v sklopu preiskave spornih poslov na organizaciji. Okrajno sodišče je tako Koklu dosodilo pogojno kazen treh mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Kokl je sicer vpleten v še en sodni proces zaradi domnevne zlorabe položaja direktorja ŠOUP, ker naj bi leta 2007 objavil spremenjen statut organizacije, kljub temu da zanj ni glasovalo dovolj poslancev.Vršilka dolžnosti direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada, krajše NPU, Petra Grah Lazar, je po poročanju Dnevnika zavrnila podpis na dopolnitve v primeru preprodaje parcele v Trenti. Specializirano državno tožilstvo je namreč od NPU zahtevalo dodatna pojasnila, saj se je obramba pritožila na obtožnico, ki jo je tožilstvo vložilo oktobra, Grah Lazar pa naj bi skupaj s svojim pomočnikom Borutom Francem zavrnila podpis, ker naj za dopolnila ne bi bil »ustrezen politični čas«. V postopek je vpleten najzloglasnejši slovenski nepremičninski mešetar z diamantnimi rokami Janez Janša, ki naj bi parcelo v Trenti sprva kupil za 350 tisoč tolarjev ali dobrih 1000 evrov, prodal pa za 131 tisoč evrov. Trenta to the moon!