Po štirih dneh zmanjšanega ognja je rusko letalstvo na jugozahodu Sirije zaostrilo bombardiranje, potem ko v pogovorih z islamističnimi skupinami, pri katerih mediira Jordanija, ni uspelo skleniti dogovora. Ko letalske mine območja zavijejo v dim, sledijo njihova prečesavanja s strani čet, lojalnih sirskemu predsedniku Bašarju al-Asadu. Tarče bombnih napadov so predvsem mesta Saida, al-Nuaima in Taiba ter jugozahodni del prestolnice istoimenske pokrajine Daraa. Mesto je sicer že dalj časa razdeljeno med upornike in vladne sile. Vladne sile so že zavzele severovzhodni del sirske pokrajine Daraa ter prodrle proti jugu in so v tej pokrajini prvič po treh letih spet stacionirane na meji z Jordanijo. Cilj Bašarja al-Asada je poraz upornikov in prodor na meje Jordanije ter Golanske planote, ki jo v nasprotju z mednarodnim pravom okupira Izrael. Po podatkih agencije Združenih narodov za begunce so spopadi na jugozahodu Sirije v zadnjih tednih z domov pregnali prek 320 tisoč, umrlo pa je okrog 150 civilistov. Območje je sicer po dogovoru, ki so ga v kazahstanski prestolnici Astani sprejeli Rusija, Turčija in Iran - ter nato sprejele Združene države Amerike in Jordanija - eno od štirih območij tako imenovane “deeskalacije”. V teh naj bi se spopadi kontrolirali za zmanjševanje števila žrtev, zato so ZDA v preteklosti grozile, da bodo odgovorile s “trdimi in primernimi ukrepi”, a na terenu zaenkrat niso ukrepale.
Ameriški proizvajalec letal Boeing bo prevzel večji del brazilskega konkurenta Embraer. Del Embareara, ki izdeluje komercialna civilna letala, bo prenesen na skupno podjetje, kjer bo imel Boeing 80-odstotni delež, pod brazilsko kontrolo pa bo ostal vojaški del Embraerja. Trg komercialnih potniških letal praktično v popolnosti obvladujeta ameriški Boeing in evropski rival Airbus, Embraer, ki je do sedaj deloval na trgu manjših regionalnih letal, pa je nedavno začel prodirati tudi na območje, ki ga obvladuje ameriško-evropski duopol. Ravno konec prejšnjega tedna je Airbus zaključil zelo podoben prevzemni manever drugega potencialnega novinca na tem trgu kanadskega Bombardier.
Evropski parlament je zavrnil reformo zakonodaje o avtorskih pravicah, ki bi podjetjem, kot sta Google in Facebook, naložila, naj svoje platforme skrbno prečesavajo za kršitvami avtorskih pravic. Prav tako bi lastniki licenc dobili več moči. Nasprotniki reforme so trdili, da bi bil internet, kot ga poznamo, z njo končan. Predlagane spremembe evropske zakonodaje bo parlament moral ponovno pretehtati. Več o reformi pa v OFFsajdu ob peti uri.
Italijanski finančni minister Giovanni Tria je naznanil, da je Italija Evropsko komisijo zaprosila za podaljšanje programa državnih jamstev za slaba posojila. Plan, ki ga je komisija odobrila leta 2016, bankam omogoča, da slaba posojila zapakirajo v vrednostne papirje, ki jih nato prodajo naprej. Pri tem banke od italijanskega gospodarskega ministrstva po tržni ceni kupijo državno zagotovilo za donos vrednostnih papirjev, ki tako postanejo privlačnejši za kupce. Italijanske banke sicer bremeni okrog 258 milijard evrov slabih posojil, večje banke, kot sta UniCredit in Banca Popolare, si pri zmanjševanju deleža slabih posojil že skušajo pomagati s programom državnih jamstev.
Bančniki pa si segajo v roke na Hrvaškem, kjer so upniki korporacije Agrokor sprejeli pogodbo o poravnavi in tako tudi uradno od Ivice Todorića prevzeli lastništvo koncerna. Tako bo Agrokor lahko tudi v prihodnosti posloval v regiji. Z nekaj prek 39 odstotkov je največji lastnik Agrokorja postala ruska banka Sberbank, ki si lasti dobro milijardo Agrokorjevega dolga. Za poravnavo so glasovali upniki, ki predstavljajo približno osemdeset odstotkov vseh terjatev. Te znašajo okrog 4,3 milijard evrov. Po besedah izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za upravo Agrokorja Fabrisa Peruška bo postopek poravnave potekal do konca leta. Okrog dvajset odstotkov upnikov, ki je glasovalo proti pogodbi o poravnavi, se namreč lahko pritoži, postopke pa bodo vodila trgovinska sodišča. Podpredsednik vlade in kmetijski minister Tomislav Tolušić je izjavil, da hrvaška država v primeru dobljenih tožb proti Agrokorju zagotovo ne bo plačala za povračilo škode. Zapletenost pogodbe, ki obsega prek 7000 strani, kaže tudi dejstvo, da je hrvaški bančniški in zavarovalniški Koncern Agram podprl pogodbo. A hkrati ni odstopil od prerekanja o dobrih 13 milijonov evrov jamstev, ki so jih hčerinska podjetja Agrokorja dajala Agrokorju, d. d., zato da se je ta lahko zadolžil pri Agramu. Po pogodbi se bodo sicer dobavitelji Agrokorja odpovedali povračilu 40 odstotkov svojih terjatev, finančne institucije in ostali upniki pa se bodo odpovedali kar 80 odstotkom.
Makedonski parlament je še drugič, z identično večino 69 poslancev ratificiral dogovor o imenu z Grčijo. Sporazum je moral ponovno skozi proceduro, ker je predsednik Gjorgje Ivanov, lojalen bivši vladi VMRO-DPMNE, nanj dal veto. Poslanci omenjene, zdaj opozicijske stranke so spet bojkotirali glasovanje, a nič ne de. Predsednik je zdaj dolžan podpisati dogovor, referendum o preimenovanju države v Republiko Severno Makedonijo pa bo predvidoma potekal jeseni.
Računsko sodišče je predstavilo revizijo poslovanja slabe banke, bolj znane kot DUTB, v letih 2014 in 2015 in glede pravilnosti poslovanja izreklo negativno mnenje. Gre za obdobje, ko je DUTB vodila švedska menedžerska ekipa pod vodstvom Larsa Nyberga. DUTB pri prodaji portfelja terjatev do ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways ameriški Bank of America ni zagotovila enakopravne obravnave ponudnikov, z načinom vodenja prodajnega postopka pa je vplivala tudi na ceno. V procesu prodaje je bila v časovni stiski, zato ponudniki niso imeli dovolj časa za pripravo kakovostnih ponudb, računsko sodišče pa je ugotovilo nepravilnosti pri nagrajevanju vodstvenega kadra. DUTB je članom neupravičeno zviševala plače, z njimi pa je prevzela tudi sporazume o oškodovanju in s tem plačila glob in sodnih taks.
