Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager odpira preiskavo o morebitnem dogovarjanju avtomobilskih korporacij BMW, Daimler ter skupine VW, ki jo sestavljajo Volkswagen, Audi in Porsche. Sumi jih namreč, da so se dogovorili, da bodo omejili svoj razvoj tehnologij, ki bi prispevale k nižjemu onesnaževanju avtomobilov, in njihovega plasiranje na trg. Napoved Komisije prihaja točno tri leta po aferi Dieselgate, ko je Ameriška agencija za varstvo okolja objavila, da je skupina VW v skoraj pol milijona avtomobilov namestila goljufive naprave, ki so pretentale teste izpustov emisij.
Ob tretji obletnici afere Dieselgate je nevladna organizacija Transport & Environment objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je število vozil z okoljsko škodljivim dizelskim gorivom na cestah Evropske unije z 29 milijonov naraslo na 43. Podrobneje poročilo predstavi član organizacije:
Izjava
Evropska mreža svetov za pravosodje je s sto glasovi za, šest proti izključila Poljski nacionalni pravosodni svet. Mreža je kot razlog navedla pravosodne reforme poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost, po katerih so sodniki voljeni s strani parlamenta, ne članov pravosodnega sveta. Ta reforma je med drugimi ravnanji poljske vlade lani povzročila, da je Evropski parlament proti Poljski izglasoval začetek postopka za sprožitev člena 7 Pogodbe o Evropski uniji. Ta bi imel za posledico odvzem glasovalne pravice Poljski v Svetu Evropske unije, vendar zgolj ob soglasni podpori vseh ostalih članic.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je povedal, da bodo Združene države v letu 2019 omejile sprejem migrantov na 30 tisoč. V letošnjem letu je bila omejitev postavljena na 45 tisoč, kar je še vedno enkrat nižje od leta 2016, kot kaže trenutno, pa jih bodo v tem letu sprejeli le okrog polovico dovoljenega števila. Poleg tega je odstotek sprejetih muslimanskih migrantov letos trikrat nižji kot pred dvema letoma, odstotek Evropejcev pa se je potrojil.
Francoski notranji minister Gerard Collomb je napovedal odstop konec maja prihodnje leto maja prihodnje leto, saj bo v letu 2020 kandidiral na lokalnih volitvah za župana Lyona. Tu je Collomb pred svojim ministrovanjem županoval že 16 let. Napoved prihaja nedolgo po aferi, ki jo je julija sprožil posnetek Macronovega višjega varnostnega uradnika Alexandra Benalla, kako zakrinkan v policista na demonstracijah prvega maja pretepa in pohodi protestnika, ne da bi ga bližnji policaji poskusili ustaviti.
Mednarodno kazensko sodišče je na leto zapora in tristo tisoč evrov kazni obsodilo Jeana-Pierra Bembo, nekdanjega podpredsednika in vodjo upornikov v Demokratični republiki Kongo. Med sodnim procesom naj bi namreč podkupoval priče. Proces je potekal zaradi suma vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih storila njegova vojska v Srednjeafriški republiki leta 2002. Na podlagi tega ga je sodišče obsodilo leta 2016, a ga junija letos oprostilo. Zaporne kazni zaradi podkupovanja prič ne bo odsedel ponovno, saj se mu upošteva čas, ki ga je v zaporu preživel po obsodbi zaradi vojnih zločinov leta 2016. Bemba se je v priporu v Haagu sicer nahajal od leta 2008 pa vse do junija letos. V začetku avgusta se je Bemba vrnil v Kongo in vložil kandidaturo na predsedniških volitvah, ki se bodo odvile 23. decembra, vendar je volilna komisija kandidaturo zavrnila zaradi procesa o njegovem podkupovanju prič. Po kongovskem zakonu namreč ljudje, obtoženi korupcije, ne smejo kandidirati na volitvah. Po anketi javnega mnenja Kongovske raziskovalne skupine si Bemba po priljubljenosti deli prvo mesto z opozicijskima kandidatoma Felixom Tshisekedijem in Moisem Katumbijem. Slednji sicer prav tako ne bo mogel kandidirati, saj mu je prepovedan vstop v državo zaradi domnevne goljufije z nepremičninami. Decembrske volitve sicer prihajajo z dveletno zamudo. Josephu Kabili, na oblasti od leta 2001, se je pred dvema letoma iztekel drugi mandat, po ustavi pa ne sme predsedovati več kot toliko. Avgusta je po številnih pozivih, naj se umakne z oblasti, na to vendarle pristal in bo z novim letom postal bivši.
Življenje bivšega pa ni vedno lahko, kot priča primer nekdanje predsednice Argentine Cristine Fernandez de Kirchner, ki se sooča s tožbo zaradi suma korupcije. Zvezni sodnik Claudio Bonadio je že zaprosil za odvzem njene senatorske imunitete zaradi obtožb, da je bila vodja ilegalne organizacije in korupcijske mreže med letoma 2003 in 2015, torej v času predsedovanja njenega moža Nestorja Kirchnerja in njenih dveh mandatov. Afera je prišla na dan avgusta, ko je časopis La Nacion objavil dnevnik šoferja takratnega ministra za načrtovanje, ki opisuje podrobno shemo, s katero so uradniki podjetnikom zagotavljali javna naročila v vrednosti več milijonov dolarjev. Če je hotel podjetnik dobiti določeno javno naročilo, je moral delež plačila države izplačati uradniku, ki sta ga določila Nestor in Christina Kirchner. Tožilec Carlos Stornelli ocenjuje, da so podkupnine v tej shemi od leta 2005 dosegle vrednost 137 milijonov evrov. Fernandez očitke zavrača in trdi, da sodnik Bonadio sodeluje s predsednikom Mauriciem Macrijem.
V Republiki Južni Afriki je ustavno sodišče parlamentu zapovedalo, da mora v 24 mesecih pripraviti predlog zakonodaje, ki bi dovoljevala uživanje marihuane v zasebnih prostorih. Trenutna prepoved, ki odraslim prepoveduje uživanje marihuane, je po soglasnem mnenju sodnikov neustavna.
